Vedno se z veseljem odpravimo na obisk mlademu gospodarju Andreju Goležu iz Rakovca pri Grobelnem. Nasmejani naj mladi gospodar leta 2015 je ravno končeval delo s kolinami, ki je za vse tradicionalni praznik, ki se ga ne sme zamuditi. Takrat je priložnost za širše druženje in najbližji Goležem radi priskočijo na pomoč. Na naše prvo vprašanje, kaj se je na kmetiji spremenilo, odkar je bil zmagovalec prireditve leta 2015 na Vinski Gori pri Velenju, je Andrej dejal: »Zgradili smo hlev za krave molznice v lastni režiji.«

Govedoreja je glavna kmetijska dejavnost na kmetiji. Pitanje bikov so pred leti opustili, ohranili so le rejo krav molznic. Trenutno imajo v hlevu 30 krav molznic lisaste pasme, stalež živali se giblje okrog 70. Za naravni pripust telic imajo v hlevu tudi plemenskega bika. Obdelujejo 27 hektarjev kmetijskih površin, številne parcele so majhne, imajo tudi deset hektarjev gozda.

Andrej Golež sledi smernicam Skupne kmetijske politike (SKP). Dvakrat je kandidiral na javnih razpisih za posodobitev kmetije, žal neuspešno. Koristi pa ukrepe OMD, Dobrobit živali – govedo (paša goveda), ukrep INP08.06 Ozelenitev ornih površin preko zime.

Uravnotežen krmni obrok

Mleko Goleževi oddajajo v Mlekarno Celeia v Arji vasi in so vključeni v certifikacijsko shemo Pridelano/Predelano Brez GSO. Zato so skladno z zahtevami mlekarne prilagodili celoten proces prireje mleka. Za Andreja je in je bila ves čas prednostna naloga izboljšanje krmnega obroka. Rezultati prizadevnega dela so se hitro pokazali, beljakovinsko in energetsko uravnotežen krmni obrok lahko hitro prinese več mleka. Mladi gospodar se zaveda, da so rezerve pri kravah še vedno velike, tudi zato so potrebovali prostornejši hlev in prehod iz vezane na prosto rejo. Razširili so tudi pašne površine za telice.
Gradnja novega hleva je za kmetijo največji naložbeni zalogaj.

Običajno družina enkrat v svojem življenju obnavlja ali gradi nov hlev, ki z novo generacijo prevzemnikov postane ali premajhen ali tehnološko zastarel. Vedno več je treba pridelati in prirediti, da se na kmetiji preživi. Če je kmet pred štirimi desetletji dobro živel na račun petih ali šestih krav molznic, pa je sedaj treba v hlevu rediti najmanj petkrat, če ne celo desetkrat toliko živali. Naložba v gradnjo in opremo pa je vedno vrtoglave vrednosti, tudi za kmetijo Golež iz Rakovca pri Grobelnem je bil predračun velik. A so se odločili za gradnjo v lastni režiji.

Dolga gradnja z zapletom

Štiri dolga leta je trajala gradnja, še pred tem so več kot leto in pol pridobivali gradbeno dovoljenje. »Zapletlo se je zaradi male struge, ki smo jo sami izkopali ob hlevu za odvajanje meteornih vod. V nekaj letih je to za Agencijo RS za okolje in prostor postal živ vodotok. Leto dni sem jim dokazoval, celo plačal 2000 evrov za študijo, ki jo je zahtevala Agencija, na koncu pa še obisk inšpektorja, ki je samo potrdil, da imam od vsega začetka prav. Šele po njegovem podanem mnenju smo dobili soglasje.«
Sledile so nove težave, predvsem finančne. Na podlagi projektnega načrta so jim naložbo pred šestimi leti ovrednotili na kar 650.000 evrov. »Če bi upoštevali še podražitve s strani gradbenikov in dodatna nepredvidena plačila, bi morali za hlev zbrati 850.000 evrov. Za nas je bilo to nepredstavljivo, in odločili smo se, da bodo gradili hlev v lastni režiji.«

Gnojne jame

Novi hlev so zgradili na mestu, kjer so bili prej trije objekti. Največji vložek je šel zagotovo v gradnjo gnojnih jam, ki jih je gradilo lokalno podjetje. »Gnojne jame imamo skoraj predimenzionirane, vendar so okoliščine nanesle, da smo zgradili nekoliko večje od načrtovanega. Višina gnojnih jam je namesto 1,65 metra natanko dva metra. Tako ni bilo treba rezati armaturnih mrež, prav tako ni bilo nobenega odpada železja. Da boste lažje imeli predstavo: za gradnjo gnojnih jam smo porabili 40 ton armaturnih plošč in 290 kubičnih metrov betona. Naložba v gnojne jame je znašala 95.000 evrov. Skupaj imamo tisoč kubičnih metrov gnojnih jam, kar pomeni, da gnojevko lahko shranjujemo večji del leta in jo razvozimo v najbolj primernem času. Kmetijska območja so pri nas zelo selektivna, včasih celo poplavna in močvirnata. Ker smo okoljsko osveščeni, nočemo z gnojevko onesnaževati podtalnice.«

Gradnja hleva

Površina celotnega hleva je 36 × 21 metrov. Prostor, namenjen govedu, pa je velikosti 26 × 21 metrov. Ležišč je za 80 živali, od tega bo v bližnji prihodnosti 35 do 40 krav molznic. To je velik hlev in velik zalogaj za kmetijo, ki se odloči za gradnjo v lastni režiji.

Dela so si sledila eno za drugim. Sami so nato zabetonirali ogrodje hleva in ga opremili z inštalacijami. Na vprašanje, kolikšna je bila cena kovinske strehe s trapezno kritino, pa nam Andrej odgovori: »Železna konstrukcija strehe, kritina, ležalni boksi, krmilni avtomat, napajalni koriti, krtača in molzišče tandem za štiri enote z možnostjo dodatne enote – vse to smo kupili rabljeno od kmeta, ki je povečal svoj hlev. Vse našteto smo dobili za 50.000 evrov neto, razstavili, pripeljali domov in ponovno sestavili. Prihranili smo ogromno, oprema je odlično ohranjena in nam bo služila še vrsto let.«

Andrej Golež: »Hlev smo zgradili za 230.000 evrov. Predračun je znašal 650.000 evrov, dejanska končna cena pa bi bila 850.000 evrov, če bi nam gradilo podjetje.«

Inovator po duši

Andrej je inženir mehatronike, pridobljeno znanje pa je dobro unovčil pri svojem delu. Sam je izdelal traktorsko prikolico, leta 2015 pa je projektiral in zvaril cisterno za gnojevko. Na Hrvaškem so mu ukrivili pločevino ter pripravili in izrezali pokrove. Nato je sledilo varjenje in sestavljanje. Sod je v celoti pocinkan. Os obremenitve devetih ton je pritrjena s 14 vijaki in je snemljiva, pnevmatike so nove. Prostornina cisterne je 6700 litrov in ima tri prekate, ki preprečujejo nenadzorovano pretakanje gnojevke v cisterni, če ni polna. Andrej namreč vozi gnojevko tudi na bolj oddaljene parcele, sile ob pretakanju (brez prekatov) pa so tako velike, da se lahko število vrtljajev v traktorju spreminja tudi do 1500 vrtljajev na minuto pri vožnji v klanec. Širina koloteka znaša 2,5 metra pri premeru soda cisterne 1,5 metra. Cisterni dodatno vrednost daje top, ki ima domet do 80 metrov, za raztros gnojevke po brežini, kjer je onemogočen dostop s traktorjem.